Select Page

Možnosti izobraževanja

PROGRAMI NA SREDNJI ŠOLI ZAGORJE

informacije: svetovalna služba (03 56 55 401, 56 55 413)

VPISNI POGOJI

(vir: http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/srednjesolsko_izobrazevanje/programi_v_ss/#c5880)

Splošni pogoji

V izobraževalni program za pridobitev poklicne ali srednje strokovne izobrazbe se lahko vpiše, kdor izpolnjuje z zakonom in programom določene pogoje. S programom za pridobitev poklicne strokovne izobrazbe se kot pogoj za vpis lahko določijo končani ustrezni programi, delovne izkušnje ali pridobljena nacionalna poklicna kvalifikacija. Namesto ustreznega programa se lahko upoštevajo tudi ustrezne delovne izkušnje ali pridobljena nacionalna poklicna kvalifikacija. S programom za pridobitev poklicne oziroma strokovne izobrazbe se lahko določijo tudi posebna nadarjenost, izjemoma pa psihofizične sposobnosti, če so te potrebne za uspešno izobraževanje. Pri programih, je to posebej navedeno.

Nižje poklicno izobraževanje

V program nižjega poklicnega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je izpolnil osnovnošolsko obveznost in končal najmanj 6 razredov osemletne osnovne šole ali 7 razredov devetletne osnovne šole ali je končal osnovno šolo po prilagojenem programu.

Srednje poklicno izobraževanje

V program srednjega poklicnega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je uspešno končal:

· osnovno šolo ali

· program nižjega poklicnega izobraževanja oziroma njemu enakovreden program po prejšnjih predpisih.

Srednje strokovno izobraževanje

V program srednjega strokovnega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je uspešno končal:

· osnovno šolo ali

· program nižjega poklicnega izobraževanja oziroma njemu enakovreden program po prejšnjih predpisih.

Poklicno-tehniško izobraževanje

V program poklicno-tehniškega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je uspešno končal program srednjega poklicnega izobraževanja oziroma njemu enakovreden program po prejšnjih predpisih.

OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

Načeloma velja, da je v ustrezni preglednici naveden  le en obvezni način preverjanja in ocenjevanja znanja pri predmetu (pisno, ustno, izdelek, storitev, seminarska naloga itd). Taka opredelitev pa seveda ne izključuje možnost, da učitelj predmeta ali strokovnega modula  ne uporablja tudi druge načine, ki z izobraževalnim programom niso določene.

Če se obvezni načini preverjanja in ocenjevanja znanja, navedeni v ustrezni preglednici v splošnem delu posameznega   izobraževalnega  programa razlikujejo od navedenih v katalogu znanja, velja navedba v splošnem delu izobraževalnega  programa. Prav tako so nične tiste opredelitve, zapisane v katalogih znanja, ki niso skladne z ustreznim  pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja.

POGOJI ZA NAPREDOVANJE

V višji letnik lahko napredujejo dijaki, ki so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov letnika in so opravili druge obveznosti po programu. Napredovanje iz 2. v 3. letnik v programu srednjega poklicnega izobraževanja z individualno učno pogodbo je pogojeno z opravljanjem vmesnega preizkusa, s katerim dijak izkaže raven znanja in veščin, ki se jih je naučil med praktičnim izobraževanjem pri delodajalcu.

POGOJI ZA DOKONČANJE IZOBRAŽEVANJA IN PRIDOBITEV IZOBRAZBE

Srednjo izobrazbo si je možno pridobiti z opravljeno splošno maturo, srednjo strokovno izobrazbo z opravljeno poklicno maturo, nižjo in srednjo poklicno izobrazbo pa z opravljenim zaključnim izpitom.

Opravljanje poklicne mature in zaključnega izpita je urejajo ustrezni pravilniki.

Zaključni izpit

Pri zaključnem izpitu se preverja jezikovno znanje, ki si ga je dijak pridobil pri pouku slovenščine (italijanščine oziroma madžarščine kot maternega jezika) ter celovita praktična poklicna usposobljenost; dijak jo dokaže tako, da naredi izdelek ali opravi storitev. Hkrati mora pokazati, da zna uporabiti strokovno-teoretično znanje.

Zaključni izpit v programih nižjega poklicnega izobraževanja je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela:

a. teoretični del:

· pisni in ustni izpit iz slovenščine (madžarščine oziroma italijanščine kot maternega jezika);

b. praktični del:

· izdelek oziroma storitev in zagovor.

Zaključni izpit v programih srednjega poklicnega izobraževanja je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela:

a. teoretični del:

· ustni in pisni izpit iz slovenščine (madžarščine oziroma italijanščine kot maternega jezika);

· ustni ali ustni in pisni izpit iz strokovno-teoretičnega predmeta;

b. praktični del:

· izdelek oziroma storitev in zagovor.

Znanje, ki se preverja pri zaključnem izpitu, ter oblike ocenjevanja so določeni v izpitnih katalogih.

Poklicna matura

Po zakonu je poklicna matura oblika zaključnega izpita in državni izpit. Opravljajo jo kandidati, ki se izobražujejo po programih srednjega strokovnega izobraževanja, programih poklicno-tehniškega izobraževanja ter programih poklicnega tečaja. Opravljena poklicna matura je pogoj za dokončanje izobraževanja. Po končanem izobraževanju in z opravljeno poklicno maturo dijak pridobi srednjo strokovno izobrazbo. Zakon o maturi tudi določa štiri predmete poklicne mature: opravlja se iz dveh predmetov skupnega dela in dveh predmetov izbirnega dela. Predmeti skupnega dela poklicne mature so: slovenščina in temeljni strokovno-teoretični predmet. Na območjih, kjer živi italijanska narodna skupnost je v šolah z italijanskim učnim jezikom predmet skupnega dela poklicne mature namesto slovenščine italijanščina, na območju, kjer živi madžarska narodna skupnost pa lahko kandidat izbere slovenščino ali madžarščino. Predmeti skupnega dela poklicne mature so obvezni za vse kandidate. Predmeti izbirnega dela poklicne mature so matematika ali tuji jezik ali drugi jezik ter praktični del izpita: (izdelek, storitev, izpitni nastop z zagovorom; skrajšano: četrti predmet poklicne mature). Znanje, ki se preverja pri poklicni maturi ter oblike ocenjevanja so določeni v predmetnih izpitnih katalogih.

PREDMETNIK

V programih poklicnega, srednjega strokovnega ter poklicno-tehniškega izobraževanja so s predmetnikom določeni:

· splošnoizobraževalni predmeti,

· strokovno-teoretični predmeti,

· praktično izobraževanje in

· interesne dejavnosti.

Praktično izobraževanje v poklicnem izobraževanju in strokovnem izobraževanju obsega praktični pouk v šoli (v šolskih delavnicah oziroma specializiranih učilnicah ali na šolskih posestvih oziroma deloviščih) in praktično usposabljanje z delom pri delodajalcih.

DELITVE DIJAKOV V SKUPINE TER SODELOVANJE SODELAVCEV

Pri programu je praviloma navedeno, pri koliko urah določenega predmeta v posameznem letniku se dijaki delijo v skupine ter koliko dijakov je lahko največ v skupini. Če je med izvajalci posameznih predmetov v določenem programu predviden tudi sodelavec (laborant, korepetitor), je zanj pri posameznem predmetu in letniku prikazano število letnih ur, pri katerih sodeluje pri pouku poleg učitelja. V posameznih preglednicah je prikazan tudi način njegovega sodelovanja, in sicer lahko sodeluje pri določenih urah bodisi na oddelek bodisi na skupino ali tako na skupino kot na oddelek.

Delitve dijakov v skupine zaradi izvedbe vaj, upoštevajo ustrezne pravilnike o normativih in standardih, ki veljajo za gimnazije in šole, ki izvajajo programe za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe.

INTERESNE DEJAVNOSTI V POKLICNEM IN STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU

Interesne dejavnosti so sestavni del za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe. Čeprav je namen interesnih dejavnosti razbremeniti dijake od šolskega pouka, pomenijo med drugim tudi enega od načinov za razširjanje in poglabljanje splošnega in posebnega znanja, na eni strani povezanega s cilji programov, ki jih izvaja posamezna šola ter na drugi strani s spoznanji o socialnem okolju, v katerem šola deluje. Hkrati je z interesnimi dejavnostmi dijakom omogočeno, da odkrivajo tudi področja, ki niso opredeljena s programom, po katerem se izobražujejo ter da spoznavajo svoje talente, jih razvijajo in ohranjajo svojo posebnost oziroma različnost. Z možnostjo proste izbire med posameznimi dejavnostmi naj bi se spreminjala tudi odnos dijaka do dela ter njegova odgovornost za lastne odločitve.


Interesne dejavnosti se izvajajo kot vsebinski sklopi v čim bolj strnjeni obliki in ne kot razporejene ure v okviru urnika. Dijaki na podlagi programske ponudbe šole, ki je sestavni del letnega delovnega načrta šole, svobodno izbirajo med posameznimi ponujenimi dejavnostmi. Čeprav šole same z letnim delovnim načrtom opredelijo konkretne interesne dejavnosti, morajo pri tem obvezno načrtovati vsaj v predpisanem minimalnem obsegu tiste vsebine, ki so določene v okviru tako imenovanega “obveznega enotnega dela” v posameznih vrstah programov.
Priporočene vsebine interesnih dejavnosti, ki so enake vsebinam iz katalogov znanja za posamezne predmete, se kot interesne dejavnosti ne izvajajo. Ta del interesnih dejavnosti šola nadomesti z drugimi vsebinami ali pa poveča število ur za tiste dejavnosti, ki si jih dijak lahko izbira sam. Pri izvedbi posameznih dejavnosti naj šole uporabljajo tudi programske konkretizacije dejavnosti, ki so pripravljene za dijake, vpisane v gimnazijski program. V programih srednjega poklicnega izobraževanja objavljamo ločeno interesne dejavnosti za skupni obseg 256 ur in za obseg 160 ur (dva modela). Obseg interesnih dejavnosti je določen s predmetnikom.

ZNANJE IZVAJALCEV (UČITELJI, DRUGI STROKOVNI DELAVCI)

Zahtevano znanje, ki ga morajo imeti izvajalci posameznega predmeta (učitelji in drugi strokovni delavci) so določeni s posameznim programom. Na tej podlagi minister, pristojen za šolstvo, s pravilnikom določi za vsak predmet ustrezne izobrazbene pogoje (zahtevano smer in stopnjo izobrazbe), ki jih morajo izpolnjevati učitelji oziroma drugi strokovni delavci, ki izvajajo ali sodelujejo pri pouku.

KATALOGI ZNANJA IN (PREDMETNI) IZPITNI KATALOGI V PROGRAMIH ZA PRIDOBITEV POKLICNE IN SREDNJE STROKOVNE IZOBRAZBE

Katalogi znanja so pripravljeni za vsak predmet po predmetniku in oblikovani po načelih učno-ciljnega načrtovanja. Splošni (usmerjevalni) in konkretni cilji predmeta (informativni, formativni in socializacijski) so določeni tako, da učitelj praviloma samostojno izbere vsebino, metode in oblike dela. Pri tem upošteva tudi izvedbene posebnosti, ki so navedene v posameznem katalogu znanja.

Iz katalogov znanja za strokovno-teoretične predmete in praktično izobraževanje je razvidna didaktična aplikacija in prehod od poklicnih zahtev, prek ciljev izobraževanja, vsebine oziroma standardov znanja do posebnosti izvedbe.

Katalogi znanja zlasti vsebujejo: oblike izobraževalnega dela, usmerjevalne in konkretne cilje predmeta, obvezne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja in posebnosti, povezane s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, okvirni seznam literature ter povezanost z drugimi predmeti. Izpitni katalogi (v programih za pridobitev poklicne izobrazbe) oziroma predmetni izpitni katalogi (v programih za pridobitev srednje strokovne izobrazbe) določajo standarde znanja pri predmetih, ki se preverjajo in ocenjujejo pri poklicni maturi ali zaključnem izpitu.

Izpitni katalogi vsebujejo: vsebine in znanja oziroma cilje, merila ter oblike in načine ter kriterije ocenjevanja, literaturo kot podlago za pripravo na izpit, čas izvedbe (če ni enotno določeno s pravilnikom oziroma ustreznim predpisom), dovoljene učne pripomočke itd.

Predmetni izpitni katalogi vsebujejo zlasti izpitne cilje, dele izpita in merila za vrednotenje izpita, izpitne vsebine, primeri izpitnih vprašanj in nalog in literaturo kot podlago za pripravo na izpit.