Danes je Svetovni dan hrane, ki se vsako leto praznuje na isti dan, uvedla ga je Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Ta datum je bil izbran, ker je bila ta organizacija ustanovljena 16. oktobra 1945. Glavni namen tega svetovnega dneva je opozoriti, da na svetu ogromno ljudi trpi pomanjkanje hrane.
Pravica do hrane je osnovna človekova pravica. Zadovoljuje osnovne človekove potrebe in omogoča zdravo, kakovostno in srečno življenje.
V zadnjih letih je pomanjkanje hrane še bolj pereč problem zaradi naravnih nesreč, kot so: orkani, poplave, potresi, izbruhi ognjenikov in suše. Vzrok je seveda tudi vojna, ki divja marsikje. Pričakovali bi, da se bo lakota z napredkom civilizacije in z višjim standardom ter z novimi tehnologijami, zmanjšala, a je ravno obratno. Z napredkom vse bolj onesnažujemo okolje in tudi s tem vplivamo na podnebne spremembe.
Svetovni dan hrane je Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, ki deluje znotraj OZN-a, prvič uvedla leta 1976. Od tedaj potekajo na ta dan po svetu različni kongresi na temo hrane in lakote. Počasi spreminjamo naše dojemanje hrane in oskrbo z njo.
Letošnji svetovni dan hrane je posvečen globalni varnosti preskrbe s hrano – odnosu med migracijami in prehransko varnostjo. Najpomembnejša mednarodna organizacija za hrano in kmetijstvo z izpostavljanjem te tematike želi opozoriti na pomen vlaganj v kmetijstvo in razvoj podeželja, kar lahko bistveno pripomore k zmanjšanju strukturnih vzrokov za migracije.
Po podatkih OZN je bilo v letu 2016 podhranjenih kar 11 odstotkov svetovnega prebivalstva – torej vsak 9 zemljan. Število lačnih je s 777 milijonov v letu 2015 naraslo na 815 milijonov prebivalcev leta 2016. Na drugi strani pa se soočamo z zavrženo hrano, ki postaja pereč problem.
Zavrženi hrani se ne moremo povsem izogniti, saj odpadna hrana nastaja v vsej prehranski verigi – pri proizvodnji in potrošnji.
V Sloveniji smo leta 2015 odvrgli 151.000 ton hrane, od tega kar 55.000 ton užitne hrane. Prebivalec Slovenije je tako v 2015 zavrgel povprečno približno 27 kilogramov užitnega dela hrane, to je hrane, ki naj ne bi končala v smeteh, ampak bi se lahko koristno uporabila. 7 kilogramov užitnega dela hrane na prebivalca je bilo zavrženih v procesu distribucije živil, kar 20 kilogramov užitnega dela hrane na prebivalca pa je zavrgel končni uporabnik, (vir: Hrana med odpadki, Statistični urad RS, 2016).
Odgovornost za odpadno hrano večinoma nosijo gospodinjstva. Razlogov za to je več, a gotovo je eden glavnih v pomanjkanju zavedanja potrošnika, načrtovanja nakupov in znanja o tem, kako pripraviti obrok iz ostankov prejšnjega dne. Velikokrat gospodinjstva nimajo ali ne poznajo možnosti za primerno shranjevanje hrane, niso dovolj pozorna na rok trajanja živil ali pa nehote nabavijo preveč sveže hrane. Zmedo povzroča tudi razumevanje oznak na embalaži ali roka uporabnosti izdelkov. Na drugi strani gostinci težko predvidijo natančno število strank in velikost obrokov, neučinkovito upravljajo zaloge, zgodi pa se tudi, da je embalaža ali hramba prehrambnih izdelkov enostavno napačna.
Na naši šoli naredimo kar nekaj glede ozaveščanja o zdravi prehrani, pa tudi o ravnanju s hrano. Ob obletnici Zdrave šole je bila za vse dijake organizirana zdrava malica. V Zagorju, na tržnici, vsako leto poteka akcija Rdečega križa Drobtinica. Ponujajo kruh in pecivo za prostovoljne prispevke, s katerimi pomagajo socialno šibkim družinam.
Obstaja tudi Evropska deklaracija o hrani, tehnologijah in prehrani.
