Select Page

V petek, 10.6.2016 se je skupinica šestih dijakov in profesorice odpravila proti Beli krajini. Vožnja je trajala približno dve uri in vmes smo seveda postali lačni. Ustavili smo se v Kočevju in si kupili zalogo za »težke čase«.

Ko smo prišli v CŠOD Radenci, je tam že bila ena skupina. Odložili smo kovčke, pojedli večerjo in do poznih ur igrali odbojko. Pomerili smo se tudi z drugo skupino v CŠOD-ju. Naslednji dan po zajtrku smo odšli na prvo delavnico ob Kolpi. Določali smo onesnaženost vode. Spoznali smo tudi ljubkega kačona Newtona in pajkovko Saharo. Sledilo je kosilo. Po kosilu smo se oblekli v kopalke in se odpravili na veslanje po reki Kolpi. Bilo je zelo zabavno in tudi malo naporno. Kljub dežju smo reko premagali brez težav. Po 10 minutnem odmoru pa smo se že odpravili proti plezalni steni. Ugotovili smo, da nam  gre plezanje kar dobro od rok, tudi z zavezanimi očmi. Čeprav to ni bili v planu, smo se zelo dobro organizirali in se zmenili še za paintball. Plačali smo ga sami, vendar nam to sploh ni predstavljalo problema, saj smo v igri zelo uživali. Domov smo prišli čisto blatni in barvasti. Smejali smo se drug drugemu še nekaj ur po tem. Odhiteli smo pod prho in se takoj napodili novim aktivnostim naproti. Do večerje smo igrali namizni tenis in se spet čisto prepotili. Po večerji pa smo se družili v naših sobah in se pogovarjali do poznih ur.

V nedeljo pa smo po zajtrku imeli še lokostrelstvo in spekli smo si pravo belokranjsko pogačo. Bila je zelo okusna. Po nas je prišel hišnik in nas varno pripeljal domov.

Vsi smo zelo uživali, se veliko smejali in si ustvarili nepozabne trenutke in »fore«. Takšnega tabora se bomo z velikim veseljem še udeležili, če bo le priložnost.

Slike

Tajda Železnik, 2. A

Dostopnost