V Srednji šoli Zagorje smo se dijaki in razredniki od 21. do 25. novembra pri razrednih urah pogovarjali o zmanjševanju odpadkov.
V Evropski uniji se poleg učinkovitega zbiranja in ločevanja komunalnih odpadkov vedno bolj poudarja preprečevanje nastajanja odpadkov. V Sloveniji so raziskave pokazale, da vsak izmed nas proizvede 157 kg odpadne embalaže na leto. Namen ETZO je ozaveščanje in opozarjanje na problematiko odpadne embalaže, njenemu zmanjševanju in k odgovornejši, trajnostno naravnani potrošnji.
Odpadna embalaža je resen problem današnje družbe. Plastika je postala popularna že v času po 2. svetovni vojni ( v 40-ih in 50-ih letih prejšnjega stoletja). Takrat je proizvodnja plastike doživela velik vzpon. Prevladala je miselnost, da bodo gospodinje/mame postale bolj produktivne, če jim ne bo treba tratiti časa s pomivanjem posode ipd.
Ljudje smo se navadili na način življenja z miselnostjo »porabimo in vržemo stran,« kar pa slabo vpliva na človekovo zdravje, predvsem pa na okolje in živali, ki živijo v njem.
Plastika (telefoni, igrače, kuhinjski pripomočki, ipd.) nas obdaja povsod, z njo se srečujemo doma, v službi, v šolah, vrtcih in v okolju, kjer bivamo. Nafta je osnovna surovina za izdelavo plastičnih izdelkov, ki ji dodajo še kemikalije in seveda barvila. Zelo veliko plastičnih proizvodov se zavrže že po 1x uporabi, plastika pa se po končani uporabi razkraja zelo počasi, tudi do 1000 let. Samo v Sloveniji na leto zavržemo neverjetnih 40,000.000 kg plastične embalaže, v ZDA pa seveda zaradi večje populacije ljudi vsako leto porabijo 50 milijard plastike.
Velika količina plastike pogosto pristane v morjih, kar povzroča veliko škodo morskim živalim in posledično tudi širši okolici. Zastrašujoče je dejstvo, da so oceani prava smetišča, saj je največji plavajoči otok smeti v Tihem oceanu velik kar za 70 Slovenij. Kar v 90 % je sestavljen iz plastičnih odpadkov, skupna teža pa naj bi znašala več kot 100 milijonov ton. Veliko živali pogine zaradi zaužitja plastičnih izdelkov, npr. albatrosi pogosto zamenjajo plastične odpadke za hrano, zato s plastičnimi odpadki pogosto hranijo svoje mladiče. Posledice pa so nepopravljive. Če Albatrosi zaužijejo plastiko, poginejo.
Vrečke iz biorazgradljivega materiala (narejene iz koruznega ali krompirjevega škroba) so napredek v razvoju, vendar pa so sporne za uporabo, saj so narejene iz hrane in v tem trenutku je na svetu lačna milijarda ljudi. Pogosto se srečujemo s triki trgovcev, ki oglašujejo določene vrečke kot biorazgradljive, čeprav to niso. V proizvodnji plastičnim vrečkam dodajajo snovi, ki pospešijo razpadanje na manjše delce, in tako dajo le vtis, da so razgradljive.
Vendar ni tako težko stvar spremeniti na bolje, če stopimo skupaj. Namesto plastike raje uporabljamo steklenico ali čutaro iz nerjavečega jekla, ali ko gremo po nakupih, namesto plastične vrečke s seboj vzemimo vrečko iz blaga. Kupujmo okolju prijazne izdelke (izdelke z manj embalaže, brez nevarnih snovi, kvalitetne izdelke) in s tem podprimo proizvajalce, ki jim je mar za okolje.
Skupaj nam bo uspelo, saj je ključ rešitve v vsakem od nas, kajti odpadki ne nastajajo kar sami od sebe.
Leja Novak, 1. B
